Ali je Marija Jezusu izlivala parfum na noge?

Marija, imenovana Magdalena, ni Lazarjeva sestra. Edini podatek, ki ga imamo o Mariji Magdaleni, je, da je bila osvobojena zlih duhov in da je bila prisotna v času Jezusovega križanja in vstajenja ob spremstvu svoje matere Marije.

Ali je Marija Jezusu izlivala parfum na noge?

Pripoved evangelista Joaa

Evangelist Janez pripoveduje, da je Jezus šest dni pred pashalnim praznikom odšel v mesto Betanija, mesto Lazar, ki je bilo štiri dni mrtvo in ki ga je Jezus vstal od mrtvih (Janez 12: 1).

Ponudili so večerjo in kot običajno je Marta postregla z mizo, za katero sta bila med drugim Jezus in Lazar (Luka 10:40; Janez 12: 2).

V določenem trenutku je Marija med večerjo v navzočnosti učencev vzela arrátel [1] čistega mazila nard, ki je zelo dragocena, in Jezusu mazala noge. Nato je Jezusove lase posušil z lasmi, tako da je bila hiša odišavljena z vonjem mazila (Janez 12: 3).

To je ista Marija, ki je stala Jezusu pred nogami in poslušala njegove nauke, medtem ko je Marta skrbela za gospodinjska opravila (Janez 11: 2; Luka 10:42).

Pripovedi evangelistov Mateusa in Markosa

Evangelista Matej in Marko pripovedujeta podoben dogodek, ki govori o ženski, ki je razlila parfum, dejanje, podobno tistemu, ki ga je izvedla Marija, Lazarjeva brata, vendar je ta ženska razlila nard na Jezusovo glavo in ni uporabila las posuši ga.

Evangelist Marko dogodek pravočasno postavi dva dni pred veliko nočjo, tako Matej kot Marko pa načrtujeta kraj kot dom Simona gobavca (Marko 14: 1-3; Mt 26: 6-7).

Za razliko od Janeza evangelista Matej in Marko nista registrirala imena ženske, kar kaže na to, da je bila tujka iz kroga apostolov, saj so Lazarja in njegovi sestri Marto in Marijo vsi poznali.

Poznavanje identitete osebe ali njenega odnosa z drugim, kar je dobro znano, povzroči, da pripovedovalci ne pozabijo registrirati imena osebe. Evangelist Janez ne omenja imena Samarijanke, ker je pripadala ljudstvu, ki ni komuniciralo z Judi, bila je ženska in tujka, zato ji učenci niso bili blizu. Žensko je zaznamovalo njeno poreklo Samarija in nesoglasje med Samarijani in Judi, kar je za pripoved dovolj pomembno (Janez 4: 7).

Pripoved evangelista Lucasa

Luka pripoveduje o drugem dogodku, v katerem je sodeloval Jezus in ženska, ko ga je farizej povabil jesti. Ko je Jezus sedel za mizo, se je približala ženska, ki je v joku umila Jezusu noge s solzami in si ga obrisala z lasmi; in nato poljubil in pomazal Jezusove noge z mazilom, ki je bilo v posodi (Luka 7: 37-38).

Farizej, ko je videl to sceno, je zamrmral in rekel: “Če bi bil prerok, bi vedel, kdo in katera ženska se ga je dotaknila, saj je grešnica” (Luka 7:39). Farizej je žensko poznal in jo označil za grešnico, vendar je evangelist Lucas ni poznal in tudi njeno ime ne bi bilo pomembno, saj z drugimi liki iz Nove zaveze ni imela nobenega odnosa.

Sinoptični evangeliji

Iz branja sinoptičnih evangelijev je razvidno, da je šest dni pred velikonočnim praznikom Marija, Lazarjeva sestra v mestu Betanija, med večerjo Jezusu mazala noge in jih obrisala z lasmi. Kasneje je druga ženska, čigar ime ni razkrito, v hiši gobavca Simona, isti parfum izlila na Jezusovo glavo in mu pomazala telo (Mt 26,7 in 12; Marko 14,3 in 8).

V pripovedih evangelistov Mateja in Marka je bil Jezus v Betaniji, na domu gobavca Simona, ko mu je ženska na glavo nalila drago stekleničko parfuma. Ukrep ženske je pri učencih povzročil ogorčenje, ki je trdilo, da je parfum zelo drag in da ga lahko dajo revnim. Jezus je nato učencem očital in poudaril zakon (5. Mojz. 15:11) in dejanje te ženske je znanilec njene smrti in groba ter da bodo o tem dogodku poročali, kjer koli evangelij je bil oznanjen  (Mt 26: 10-13; Marko 14: 6-9).

Janez v svojem evangeliju pripoveduje, da se je dogodek zgodil v Betaniji šest dni pred veliko nočjo in da je bil prisoten Lazar. Poudarja, da Marija vzame parfum in Jezusu namaže noge ter jih obriše z lasmi, medtem ko je Marta postregla z mizo, kar kaže na to, da je večerja potekala v Lazarjevi hiši.

Marija, imenovana Magdalena, ni Lazarjeva sestra. Edini podatek, ki ga imamo o Mariji Magdaleni, je, da je bila osvobojena zlih duhov in da je bila prisotna v času Jezusovega križanja in vstajenja ob spremstvu svoje matere Marije.

“In nekatere ženske, ki so bile ozdravljene od zlih duhov in bolezni, Marija, imenovana Magdalena, iz katere je prišlo sedem demonov” (Luka 8: 2).

Tudi Marija Magdalena ni bila grešna ženska, ki je Jezusu s solzami umivala noge v farizejevi hiši, kot je poročal evangelist Luka. Ni nobene biblijske podlage, da bi Marijo Magdaleno obravnavali kot prostitutko ali grešnico ali kot Lazarjevo sestro.

Sveti Gregorij Veliki, ki je živel skoraj 1500 let, je bil tisti, ki je Marijo Magdaleno napačno označil za “grešnico” iz Lukeža 8, 2. vrstica, in kot isto Marijo iz Betanije, Lazarjevo sestro.

Kot Marias

Evangelist Janez jasno pove, da je bila ženska, ki je med večerjo mazala Kristusove noge v Betaniji, Marija, Lazarjeva sestra (Janez 11: 2). Malo verjetno je, da se je evangelist zmotil glede identitete osebe, ki je mazala Kristusove noge in se sušila z lasmi, saj je poznal oboje: Marijo, sestro Lazarjevo in Marijo Magdaleno, zato izhaja, da je ženska, ki je mazala Jezusove noge, ne Marija Magdalena.

Evangelist Lucas se po pripovedovanju epizode ženske, ki je v farizejevi hiši Jezusu umila noge in jih obrisala z lasmi, sklicuje na Marijo Magdaleno kot Jezusovo sledilko z drugimi ženskami. Zato je evangelist Lucas poznal Marijo Magdaleno in ni razloga, da bi izpustil njeno ime, če je bila ženska, ki je Jezusu umivala noge s solzami, res Marija Magdalena.

Omeniti velja, da se je dogodek, ki ga je pripovedoval ljubljeni zdravnik, zgodil okoli Galileje in v drugačnem času Pashe, še posebej Pashe, ki je bila pred Kristusovo smrtjo. O zadnji pashi poročajo le v 22. poglavju, medtem ko je o zgodbi o ženi, ki je napojila Jezusove noge, poročali v 7. poglavju Lukovega evangelija.

Kljub podobnosti med zgodbami, ki so jih pripovedovali evangelisti, se pripovedi Mateja in Marka nanašajo na isto žensko, ki pa ni Marija, Lazarjeva sestra, niti grešnica, o kateri je poročal Lucas.

Razlike med zgodbo Mateja in Marka, ki sta jo pripovedovala Luka in Janez, kažejo, da zgodba Mateja in Marka govori o ženski, ki jo apostoli ne poznajo. Dragoceni balzam je izlila čez Kristusovo glavo, drugi dve ženski, Lazarjeva sestra Marija in grešnica, pa sta mazali Kristusove noge.

Mateus in Markos se kljub zgodovinskemu pomenu ne sklicujeta na Lazarjevo osebo, prav tako se ne sklicujeta na Marijo, Lazarojevo sestro, žensko, ki so jo učenci dobro poznali.

Čeprav je bil Jezus v Betaniji, naseljeni z Marijo in njeno sestro Marto, je Jezus večerjal v hiši gobavca Simona dva dni pred veliko nočjo in ne šest dni, kot nam pravi evangelist Janez.

Ženska, ki je del pripovedi po Mateju in Marku, Jezusu z lasmi ni sušila nog, le parfum je izlila, kar vodi do zaključka, da to ni bila Marija, Lazarjeva sestra in niti Marija. Magdalena, ki so ga učenci dobro poznali.